PAHOR BOGATEZ LIDIA – Trst, 12.06.1928 – 02.01.2017
Med NOB aktivistka OF v Križu.

ALBERI BIZJAK MARGHERITA – Dunja, Salež (Zgonik) 12.10.1925 – 10.01.2017
Jeseni 1944 je Margherita Avber postala učiteljica v partizanski šoli  Samatorci. Do osvoboditve je uspel nepretrgano poučevati otroke od 6. do 14. leta starosti, kljub veliki nevarnosti, saj so Nemci pogosto pregledovali področje.

FERLUGA BRIŠČEK MARCELLA – Trst, 11.03.1929 – 20.01.2017
Od 1944 aktivistka na Ferlugih in kurirka OF.

PURGER ZOBIN GIZELA – Milojka, Mačkolje (Dolina), 08.07.1924 – 25.01.2017
Aktivistka OF, od septembra 1943 z nekaj mesecev partizanska borka  Tržaški brigadi, ki jo je vodil Giovanni Zoll, nato kurirka in članica odbora OF v domači vasi.

FONTANOT GINO – Clipper, Milje, 22.12.1920 – 13.07.2017
Po 8. septembru aktivist v Miljah. O 27.07. do 28.11.1944 borec v bataljonu Alme Vivoda in od 28.11.1944 d osvoboditve v oddelku koprske mornarice.

ŽERJAL DANILO – Boljunec (Dolina), 19.06.1924 - 26.01.2017
Do 8. septembra 1943 v Posebni bataljonih v L‘Aquili. Nato v jugoslovanski partizanski mornarici na ladj Makarska, in od aprila 1944 na ladnj Bakar, ki sta prevažali partizane Prekomorskih brigad iz Barija-Monopol na Vis.

PIPAN PESCATORI MARIC – Šempolaj (Devin Nabrežina), 30.10.1929 – Trst, 30.01.2017
Ilegalno ime Nadja. Že marca 194 je sodelovala z mamo (ilegalno im Tatjana) na sestankih OF. Postala j najprej kurirka, nato obveščevalka IX. Korpusa. Pri Pipanovih so s med vojno srečevali obveščevalci i kurirji.
Po osvoboditvi je bila dvakrat zaprt v Koronejskem zaporu, prvič kar 1 dni, in sicer s skupino mladincev p spopadu s policijo zaradi fašističnega napada in drugič, leta 1947, ko s je vračala z gradnje mladinske prog Šamac-Sarajevo.

KRMEC PETER – Prebeneg (Dolina), 17.06.1922 – 17.02.2017
Do 8. septembra v Posebnih bataljonih. Po vrnitvi domov je posta aktivist OF. 5.2.1944 se je pridruži partizanom v Istri in bil do 27. april 1944 v 9. brigadi 7. korpusa NOVJ.
Po aretaciji, 3. junija 1944, je bil odpeljan v Mauthausen, kjer ga je 28.
novembra 1944 amerikanska vojsk osvobodila.

DELUCA ALBANO – Trst, 07.07.1924-26.02.2017
Julija 1943 so ga aretirali in zaprli  Koronej, nato odpustili in mobilizirali v Todt, od koder je zbežal in s poleti 1944 pridružil partizanom. O 3. avgusta se je boril v Vipavski dolini v Tržaški brigadi in nato v Avtonomni garibaldinski brigadi Natisone.
Ranjen, se je zdravil v bolnici Pavla. Po okrevanju so ga Nemci aretirali i zaprli v goriške zapore, kjer je osta do osvoboditve.

MERLAK DRUŠKOVIČ MERI – Steva, Trst, 09.03.1927 – 11.03.2017
Po padcu fašizma se je takoj angažirala kot kurirka in aktivistka: o raznašanja pošte po Krasu in Bregu, spremljanja mladih fantov v partizane pa do trošenja letakov po Trstu.
21. marca 1945 so Collottijevci, p odkritju bunkerja v Lonjerju, odpeljali Meri in veliko število domačinov v zloglasni zapor v ul. Cologn 6-8, sedež Inšpektorata za javno varnost FJK. Kljub mučenju ni nikoga izdala.

MERLAK ČOK AMALIJA – Trst, 16.05.1921 - 10.03.2017
Od leta 1943 kurirka OF in aktivistka SKOJ-a. Po napadu nacistov i fašističnih kolaboracionistov Band Collotti na lonjerski bunker, so tud Amalijo, kot sestro Meri, odpeljali n sedež Inšpektorata za javno varnos FJK v ul. Cologna in jo tam mučili.
Nato so jo zaprli v Koronej, kjer j ostala do 1. maja 1945, ko so jo terenci od Sv. Ivana osvobodili.

CAHARIJA IVAN MARIO – Trst, 13.02.1925 - 17.03.2017
V Posebnih bataljonih do 8. septembra 1943. Od 16. septembra v partizanih, najprej v Kraškem bataljonu, nato v 19. Kosovelovi brigadi, nato š v Vojkovi brigadi IX. Korpusa. Januarja in februarja 1944 se je boril v Benečiji. V bojih na Krasu je bil ranje ter je mesec dni preživel v bolnic Franja. Po osvoboditvi je ostal vsestransko aktiven v VZPI in demokratičnih organizacijah.

GREGORI EMIL – Padriče (TS), 03.05.1924 – 11.05.2017
Pred odhodom v partizane je bil Emi (Miljo) Grgič v Posebnih bataljonih, najprej v L‘Aquili in nato v vojašk letalski bazi pri Foggi. Po vrnitvi domov je 26. septembra 1943 posta kurir in obveščevalec, nato je 18. 02.1944 stopil v Južnoprimorski odred , nato v 17. brigado 2. bataljona Simo Gregorčič in dalje v Kosovelovo brigado. Boril se je na območju Trnovskega gozda, Čedada, Krasa vse d Trsta. Svojo partizansko pot je s tovariši zaključil z zavzetjem vojašnic na Montebellu.

REBULA OBAD JUSTINA – Campobasso, 25.12.1926 – TS, 11.05.2017
Pri 18 letih je postala kurirka s partizanskim imenom Jadranka. Zarad izdajstva je bila leta 1945 zaprta  koronejskem zaporu, kjer so jo ponoči z drugimi sotrpini mučili i pretepali. Justina ni klonila. Nadvse ganjena, se je vedno spominjal trenutka, ko je ob osvoboditvi mla partizan odprl vrata njene celice i jo rešil.

DANEU ALZETTA LIDIJA – Trst , 11.07.1929 - 05.08.2017
Po 8. septembru 1943 do osvoboditve kurirka in aktivistka OF na Opčinah.

RUPEL OREL ANICA – Zgonik , 01.01.1929 - 08.09.2017
Aktivistka in kurirka OF, dokler j niso 25.11.1944 Nemci odpeljali n prisilno delo v Nemčijo. Od 09.1 1944 do osvoboditve je preživela delovnem taborišču na območju Regensburga.

MALALAN ERNESTO – Trst , 05.01.1926 – 11.09.2017
Od 7. marca do 8. septembra 194 v Posebnih bataljonih. Po vrnitv domov odšel takoj v partizane in s boril v Južnoprimorskem odredu IX. Korpusa v Vipavski dolini.

PURIČ ALOJZ – GIGI – Trst , 03.01.1926 – 05.09.2017
Od 7. marca do 8. septembra 194 v Posebnih bataljonih v L‘Aquili, 9. septembra iz Barija oz. Monopoli n Vis, kjer se je priključil Prekomorskim brigadam. Boril se je do osvoboditve, najprej kot kurir Glavneg štaba in nato v mornariški pešadiji.

STOJAN UDOVIČ – Trst, 9.3.1925 – 03.10.2017
Od leta1942 aktivist OF v Trstu. O 10.09.1943 do aprila 1944 bore Kraškega bataljona (pozneje preimenovanega v Kosovelovo brigado) i do osvoboditve v Kosovelovi brigad IX. Korpusa, kjer je za določen ča opravljal funkcijo političnega komisarja. Soudeleženec vseh veliki bitk na Krasu, Predmeji in Črne Vrhu ter v vseh diverzanskih akcijah. Vojni invalid.

BEVILACQUA PURGER BAZILIA – Dolina, 02.03.1927 – 12.10.2017
Aktivistka od 1943. leta. O 22.04.1944 do osvoboditve na prisilnem delu v Grünbergu (Zjelona gora)
v Šleziji.

HRVATIČ ZORKO – Domjo (Dolina) , 20.5. 1925 – 14.10.2017
Pred odhodom v partizane, 20. marca 1944, je aktivno sodeloval v raznih akcijah krajevnih partizanov.
V Suhi krajini se je priključil partizanski vojski in aprila 1944 dožive ognjeni krst v bitkah pri Ribnici. Ko neustrašen in požrtvovalen bore so ga dodelili v četo obveščevalcev.
Med bitko pri Ajdovcu so mu zmrznili prsti na nogah. Odpeljali so g v partizansko bolnico v Kočevski rog , a jo je Zorko predčasno zapustil in s vrnil v brigado, se boril na območj Roških gozdov, Dolenjskih toplic in  bojih za osvoboditev Ljubljane.

DEPONTE PINO – Ricmanje (Dolina), 28.10.1926 - 14.11.2017
Z njim se je poslovil še zadnji partizan iz Ricmanj. Še ne 18-letni se j Pino z drugimi mladimi fanti z Brega podal na Socerb in dalje do Snežnika, kjer je začel svojo partizansk pot. Od srede aprila 1944 se je bori v raznih brigadah in divizijah 7. Korpusa po Dolenjski, Notranjski, Suh krajini in na Kočevskem. V napad na Hinje je bil težko ranjen, tovariš so ga prenesli v partizansko bolnic Zgornji Hrastnik, kjer je po okrevanju ostal kot kurir do konca vojne.

STRAIN ZERIALI MARIJA – Dolina , 23.09.1927 – 20.11.2017
Aktivistka od 1943. leta. Od 22.04.1944 do osvoboditve na prisilne delu v Grünbergu (Zielona gora)  Šleziji.

ŠEMEC BUDIN MARICA – Samatorca, 04. 01.1928 – 21.11.2017
8. septembra 1943 je kot 15-letn dekle s sestro in z dvema sosedom dala duška splošnemu veselju in  kladivom zbila fašistični grb s kamn pri vhodu v cerkev sv. Urha. Še istega dne so jo škvadristi aretirali in  ostalimi odpeljali na Prosek, nato z dva tedna še v zapor k Jezuitom. P vrnitvi je Marica takoj vstopila v O in ilegalno delala do osvoboditve.
Postala je najmlajša kurirka v vasi , a pomagala je vsestransko, od nabiranja živeža in oblačil do šivanja copat in pletenja nogavic. Kot mnogi drugim se je tudi njej zgodilo, da j bila tudi po osvoboditvi „gost“ tržaških zaporov. Prebila je kakih 10 dn v Koroneju zaradi ene izmed številnih demonstracij proti fašistom.

VREMEC SUŠIĆ OLIMPIJA – Tatjana, Trst, 05.02.1928 – 15.12.2017
Po 8. septembru 1943 aktivistka i kurirka na Opčinah in na Krasu. Obiskovala ilegalni tečaj slovenščine pr Nadi Kapun in tečaj prve pomoči, k ga je vodil dr. Delak na domu gosp Zore Čok, ki je bil eno izmed središ partizanskega upora na Opčinah, pr Banih in na Ferlugih. Pridobljen znanje je Olimpija z uspehom uporabila v bitki za Opčine, ko je bil zadolžena, da poroča partizanom  premikih nemških enot. Zato je odločilne dni med 29. aprilom in 3. majem 1945 preživela na terenu.

VREMEC RATZENBECK ELVIRA – Katja, Trst, 20.05.1922 - 18.12.2017
Aktivistka OF IX. Korpusa in Komande mesta Trst. Delovala je n tržaškem Krasu in v mestu. Od 6.
septembra 1940 do januarja 1941 j bila zaprta pri Jezuitih. Spet so j aretirali in zaprli v Koronej, in sice od 5. marca do 20. aprila 1945. Doživela je mučenje od gestapa na trg Oberdan. Ni klonila.

ŽIGON MIROSLAV – Zgonik , 04.10.1927 – 26.12.2017
Najprej aktivist OF v domači vasi , nato od 25.05. do 25.10.1944 borec Gregorčičeve brigade in nato d osvoboditve vodnik Beneškega bataljona. Preživel je več nemških ofenziv tako na Krnu, v Benečiji vse d Čedada. Bil je zadnji živeči partiza zgoniške občine.